Sadje

Sadež, po katerem slovijo Goriška Brda in je nemogoče, da jih briška kmetija nima v svoji ponudbi. Odločili smo se ohraniti čim več starih sort in smo v ta namen zasadili briški sorti – Karnjevka in Trcinka, poleg briške hrustavke-Volovsko srce in še nekaj tujerodnih sort, da se podaljša raznovrstnost in trajanje tega bogatega sadeža.

Posebnost Trcink je v njihovem okusu, ki je kiselkasto-sladek. To ji daje posebnost zaradi katere ji nobena druga sorta češenj ne parira. Sicer velja za srednje debelo sorto in je na ta račun bila zanemarjena skozi zadnja leta. Nedvomno okus prekaša njeno velikost in jo zato morate poskusiti!

Karnjevke so prav tako srednje debele in sladkaste. Njihovo meso je čvrsto in ostane kompaktno tudi ob morebitni toplotni obdelavi za kompote.

Obe sorti sta pozni in dozorita proti koncu junija in začetku julija. Ti sorti sta najbolj primerni za vlaganje in izdelavo marmelad, kompotov. Poleg značilne črne barve kompotov, pustita tudi prijeten, nežen, sladkast okus.

Naša sortnost češenj, ki jih gojimo, nam omogoča ponujati češnje od sredine maja do začetka julija.

Naš asortiman marelic traja od začetka meseca junija ter julija. Imamo tudi posebnost in sicer marelice, ki so zrele pozno avgusta in septembra. Pridelujemo tudi domačo briško sorto Flokar, ki je izvrstna za marmelade in džeme saj je zelo mesnata, sočna in je že sama po sebi marmeladnega okusa.

Sorta Flokar ima izrazit vonj, ki spominja na vrtnice, okus sadeža je poln, kislo-sladek, z izrazito marelično aromo. To bogatost na okusu ni do sedaj presegla še nobena nova sorta marelic (Zv. 1 in 2, Zgodnje in poletne sorte – Zoran Božič, 2013).

Borovnice, ki jih pri nas vzgajamo so sorte Duke, ki dozorijo v Juniju. Na podlagi naše lege, lahko pričakujemo teden oz dva zgodnejše dozorevanje od navedenega obdobja obiranja.

V Goriških Brdih nasadov ameriških borovnic ni, zato smo se odločili poskusiti zasaditi to sorto, da ji briški okoliš obogati njen okus.
Naša prednost je tudi v tem, da zaradi manjšega števila grmov lažje nadzorujemo zrelost in optimalno skrbimo za obiranje in s tem dosegamo čim daljše dozorevanje na samem grmu.

Začetki so obetavni, saj so borovnice okusnejše in bolj sladke od večine trgovinskih. To nas navdaja z upanjem in daje dodaten zagon za nadaljnje delo z njimi v našem sadovnjaku.

Zasadili smo različne sorte fig, ki so dvorodne in enorodne. Dvorodne rodijo dvakrat letno in sicer v drugi polovici junija in trajajo do prve polovice julija in so po velikosti precej večje od drugega rodu. Drugi rod pa se začne konec avgusta in traja v september. Dvorodna figa pri nas je Rjavi Madon.

Enorodna figa pa rodi enkrat in sicer konec avgusta in v septembru. V našem sadnem naboru je to Miljska figa.

Obe figi sta primerni za sušenje in pripravo marmelad, odlični sta tudi za sprotno, sveže uživanje.

Domača češplja oz. sliva je vrsta sliv, ki je izredno cenjena v Italiji. Odlična je za marmelade, cmoke, džeme in razne kompote, kot tudi za predelavo v žganje – slivovka. Primerne so tudi za sušenje. V Goriških Brdih je bila vedno navada, da se je slive olupilo oz. se jih je sušilo brez olupka.

Za sprotno uporabo začnejo so primerne od sredine oz. proti koncu avgusta, medtem, ko za predelavo v marmelade in ostale izdelke, je boljši čas v septembru, ko se še dodatno omehčajo in pridobijo tako na okusu, kot tudi sladkorju.

Kaki ali zlato jabolko je na naši kmetiji bilo vedno prisotno. Z novim nasadom smo se odločili poleg tradicionalnega kakija sorte Tipo, ki ga je potrebno umediti, zasaditi tudi sorto O-Gosho, ki je trdo užiten in se ga lahko konzumira kot jabolko.

Pri nas skrbimo za naravno medenje kakijev in zato pozneje nudimo umedene kakije, saj naravni proces medenja traja dlje časa. S sezono kakija začnemo v oktobru in traja nekje do konca leta.

V Brdih je znana avtohtona hruška po imenu Pituralka. Sadež dozori v oktobru in je bila v preteklosti zelo cenjena in poznana. Danes jo žal v Sloveniji slabo poznajo, več je zanimanja zanjo v Italiji, vsekakor pa ponuja edinstven okus in jo je potrebno ohraniti v asortimaju za bodoče rodove. Hruška je tudi trpežna za shranjevanje in se jo lahko skladišči dlje časa.

Hruška je majhna in aromatična in zelo trda, za sveže uživanje. Najboljši okus pridobi s kuhanjem, saj se takrat zmehča in pridobi na sladkobi, ter ima medeno aromatičen okus in nudi pravo jesensko-zimsko poslastico.

Naravi smo želeli vrniti spet, kar je v preteklosti veljalo kot zelo cenjeno drevo, ki je pridobilo skoraj sloves pravljičnega drevesa – Skorš ((Zv. 3 in 4, Jesenske in zimske sorte – Zoran Božič, 2013). V ta namen smo v našem sadovnjaku posadili drevesa Skorša, ki poleg užitnega plodu, pomaga tudi odganjati škodljivi mrčes.

Plodove se obira jeseni in postanejo užitni, ko se umedijo. Takrat postanejo mehki in dobijo močan sladkast okus. Iz njega se prideluje cenjeno žganje, lahko se pripravi kompot, marmelado, džem, predvsem v kombinaciji z drugim sadjem.

Sadež je bogat z vitaminom C, pomaga pri črevesnih in želodčnih težavah, učinkuje razkuževalno in ima antioksidativno vlogo (Igor Fabjan 19.09.2018).