Pridelujemo več vrst sadja in medov

Na naši kmetiji pridelujemo več vrst sadja in medov. Ponujamo vam češnje vse od zgodnjih vrst do zadnjih, starih briških sort – Karnjevka in Trcinka. Med zaključkom sezone češenj, pri nas dozorijo prve marelice, ter ameriške borovnice, katerim sledijo fige in v mesecu avgustu nato še domače slive ter še ena sorta marelic. Za konec sezone sadja naša ponudba temelji na kakijih in stari sorti hrušk Pituralka.

Naše čebele pa sezono začnejo na cvetlični paši (spomladanske rože, sadno drevje, divja češnja, regrat), nadaljujejo na akacijevi paši in nato zaključi s kostanjevo, ter lipovo pašo v mesecu juniju oz. juliju.

Čebelji pridelki

Med pridelujemo čim bolj izvorno in iz tega izhaja tudi naša ponudba v šest-oglatem kozarcu, saj želimo kupcu ponuditi med v embalaži, ki pooseblja njegovo prvotno shrambo-satovje. Naš med tudi ne segrevamo, ker želimo, da ohranja svoje dobre lastnosti in kupcu ponujamo surov, nesegreti med. Med polnimo v kozarce takoj po njegovem točenju iz satovja, ko se ta sesede in očisti voščin, da s tem ohranjamo njegovo hranilno vrednost. Na željo kupca, ga lahko tudi segrejemo oz. utekočinimo. Pridelujemo več vrst medov, cvetni prah tako osmukanec kot izkopanec ali čebelji kruh - perga. Naša posebnost je predvsem izkopanec, ki je izredno bogata hrana. Pridelujemo tudi med v satju, ter satovje (pokrovčki) v medu.

Cvetlični

Cvetlični med je prvi med, ki se ga pridela v sezoni. Čebele nabirajo nektar na medovitih rastlinah, ki cvetejo spomladi. Zaradi raznovrstnosti, ki jo ponuja naša lokacija na sadnem drevju, spomladanskih rožah, regratu in divji češnji je med precej mešan, a se čuti okus po divji češnji, ki je za čebele ena bolj priljubljenih za nabiranje medičine.

Akacijev

Akacijev paša velja za glavno pašo na našem območju. Akacijev med je precej svojevrstne saj je izredno milega okusa in svetle barve. Zaradi različne vsebnosti enostavnih sladkorjev je akacijev med na okus najbolj sladek med vsemi medovi in se ga lahko uporablja kot naravno sladilo, ki ne bistveno vpliva na okus pijače. Izredno priljubljen je pri otrocih saj je blagega in prijetnega okusa.

Kostanjev

Kostanjeva paša je zadnja paša, ki jo čebele z veseljem pričakujejo saj jim poleg medičine nudi tudi obilico cvetnega prahu. Kostanjev med je temno rjavordečkaste barve in po okusu je nekoliko bolj grenak od ostalih medov. Velja za enega izmed najbolj zdravilnih, saj vsebuje zelo veliko rudninskih snovi in je zato eden izmed najbolj iskanih medov. Njegova izrazita aroma ga ločuje od vseh preostalih vrst medov.

Med v satju

Med v satju je najbolj pristen med, saj ga najdemo zaprtega v satovju, kamor so ga nanosile čebele. Skupaj z voskom je izredno zdravo živilo, ki ga lahko žvečimo kot žvečilko, nato pa pogoltnemo vse skupaj, saj tudi vosek ima svoje pozitivne učinke. Pridobiva se ga izključno iz deviškega satja in vsebuje mešan med.

Cvetni prah – osmukanec

Cvetni prah osmukanec se pridobiva na bradi panja in se ga nato ali direktno shrani v zamrzovalniku ali pa posuši. Je izjemno prehransko dopolnilo saj vsebuje vse človeku esencialne aminokisline in je bogat z vitamini in vsebuje razne maščobne kisline. Priporočljivo je jemati cvetni prah ob zajtrku kot kuro in sicer dvakrat letno. POZOR: potrebno je najprej ugotoviti ali smo alergični nanj z majhnimi dozami in jih nato postopno povečevati.

Cvetni prah – izkopanec

Cvetni prah izkopanec je najbolj kakovosten cvetni prah saj ga čebele dodelajo s slino in dodatkom meda. Vse skupaj fermentira v celici satovja in šele nato ga čebelar pridobi z izkopavanjem. Prav zaradi tega postopka fermentacije ima ta oblika cvetnega prahu dodatno hranilno vrednost.

Sadje

Naša kmetija ponuja različne sorte sadja, ki trajajo od maja pa vse do konca leta. V naši ponudbi najdete več sort češenj, marelic, fig, kakijev. Ponujamo tudi staro sorto hruške Pituralko, domače slive oz. češpe, kot tudi pozabljeno drevo s sadežem imenovano Skorš ter ameriške borovnice. Sadje pridelujemo skladno z naravo, saj želimo, da dozori na drevesu in s tem pridobi na okusu kot tudi hranilni vrednosti. Takšno sadje je polnejšega okusa in kupcu nudi večje užitke ob uživanju. Vse sadje ročno obiramo, prebiramo ter embaliramo in sprotno dostavimo kupcu. Na ta način ponujamo pristne pridelke, ki so primerljivi, kot da bi jih sami odtrgali z drevesa in jih takoj zaužili.

Češnje

Sadež, po katerem slovijo Goriška Brda in je nemogoče, da jih briška kmetija nima v svoji ponudbi. Odločili smo se ohraniti čim več starih sort in smo v ta namen zasadili briški sorti – Karnjevka in Trcinka, poleg briške hrustavke-Volovsko srce in še nekaj tujerodnih sort, da se podaljša raznovrstnost in trajanje tega bogatega sadeža.

Posebnost Trcink je v njihovem okusu, ki je kiselkasto-sladek. To ji daje posebnost zaradi katere ji nobena druga sorta češenj ne parira. Sicer velja za srednje debelo sorto in je na ta račun bila zanemarjena skozi zadnja leta. Nedvomno okus prekaša njeno velikost in jo zato morate poskusiti!

Karnjevke so prav tako srednje debele in sladkaste. Njihovo meso je čvrsto in ostane kompaktno tudi ob morebitni toplotni obdelavi za kompote.

Obe sorti sta pozni in dozorita proti koncu junija in začetku julija. Ti sorti sta najbolj primerni za vlaganje in izdelavo marmelad, kompotov. Poleg značilne črne barve kompotov, pustita tudi prijeten, nežen, sladkast okus.

Naša sortnost češenj, ki jih gojimo, nam omogoča ponujati češnje od sredine maja do začetka julija.

Marelice

Naš asortiman marelic traja od začetka meseca junija ter julija. Imamo tudi posebnost in sicer marelice, ki so zrele pozno avgusta in septembra. Pridelujemo tudi domačo briško sorto Flokar, ki je izvrstna za marmelade in džeme saj je zelo mesnata, sočna in je že sama po sebi marmeladnega okusa.

Sorta Flokar ima izrazit vonj, ki spominja na vrtnice, okus sadeža je poln, kislo-sladek, z izrazito marelično aromo. To bogatost na okusu ni do sedaj presegla še nobena nova sorta marelic (Zv. 1 in 2, Zgodnje in poletne sorte – Zoran Božič, 2013).

Ameriške borovnice

Borovnice, ki jih pri nas vzgajamo so sorte Duke, ki dozorijo v Juniju. Na podlagi naše lege, lahko pričakujemo teden oz dva zgodnejše dozorevanje od navedenega obdobja obiranja.

V Goriških Brdih nasadov ameriških borovnic ni, zato smo se odločili poskusiti zasaditi to sorto, da ji briški okoliš obogati njen okus.
Naša prednost je tudi v tem, da zaradi manjšega števila grmov lažje nadzorujemo zrelost in optimalno skrbimo za obiranje in s tem dosegamo čim daljše dozorevanje na samem grmu.

Začetki so obetavni, saj so borovnice okusnejše in bolj sladke od večine trgovinskih. To nas navdaja z upanjem in daje dodaten zagon za nadaljnje delo z njimi v našem sadovnjaku.

Fige – Smokve

Zasadili smo različne sorte fig, ki so dvorodne in enorodne. Dvorodne rodijo dvakrat letno in sicer v drugi polovici junija in trajajo do prve polovice julija in so po velikosti precej večje od drugega rodu. Drugi rod pa se začne konec avgusta in traja v september. Dvorodna figa pri nas je Rjavi Madon.

Enorodna figa pa rodi enkrat in sicer konec avgusta in v septembru. V našem sadnem naboru je to Miljska figa.

Obe figi sta primerni za sušenje in pripravo marmelad, odlični sta tudi za sprotno, sveže uživanje.

Domače slive – Češpe

Domača češplja oz. sliva je vrsta sliv, ki je izredno cenjena v Italiji. Odlična je za marmelade, cmoke, džeme in razne kompote, kot tudi za predelavo v žganje – slivovka. Primerne so tudi za sušenje. V Goriških Brdih je bila vedno navada, da se je slive olupilo oz. se jih je sušilo brez olupka.

Za sprotno uporabo začnejo so primerne od sredine oz. proti koncu avgusta, medtem, ko za predelavo v marmelade in ostale izdelke, je boljši čas v septembru, ko se še dodatno omehčajo in pridobijo tako na okusu, kot tudi sladkorju.

Kaki

Kaki ali zlato jabolko je na naši kmetiji bilo vedno prisotno. Z novim nasadom smo se odločili poleg tradicionalnega kakija sorte Tipo, ki ga je potrebno umediti, zasaditi tudi sorto O-Gosho, ki je trdo užiten in se ga lahko konzumira kot jabolko.

Pri nas skrbimo za naravno medenje kakijev in zato pozneje nudimo umedene kakije, saj naravni proces medenja traja dlje časa. S sezono kakija začnemo v oktobru in traja nekje do konca leta.

Hruška – Pituralka

V Brdih je znana avtohtona hruška po imenu Pituralka. Sadež dozori v oktobru in je bila v preteklosti zelo cenjena in poznana. Danes jo žal v Sloveniji slabo poznajo, več je zanimanja zanjo v Italiji, vsekakor pa ponuja edinstven okus in jo je potrebno ohraniti v asortimaju za bodoče rodove. Hruška je tudi trpežna za shranjevanje in se jo lahko skladišči dlje časa.

Hruška je majhna in aromatična in zelo trda, za sveže uživanje. Najboljši okus pridobi s kuhanjem, saj se takrat zmehča in pridobi na sladkobi, ter ima medeno aromatičen okus in nudi pravo jesensko-zimsko poslastico.

Skorš

Naravi smo želeli vrniti spet, kar je v preteklosti veljalo kot zelo cenjeno drevo, ki je pridobilo skoraj sloves pravljičnega drevesa – Skorš ((Zv. 3 in 4, Jesenske in zimske sorte – Zoran Božič, 2013). V ta namen smo v našem sadovnjaku posadili drevesa Skorša, ki poleg užitnega plodu, pomaga tudi odganjati škodljivi mrčes.

Plodove se obira jeseni in postanejo užitni, ko se umedijo. Takrat postanejo mehki in dobijo močan sladkast okus. Iz njega se prideluje cenjeno žganje, lahko se pripravi kompot, marmelado, džem, predvsem v kombinaciji z drugim sadjem.

Sadež je bogat z vitaminom C, pomaga pri črevesnih in želodčnih težavah, učinkuje razkuževalno in ima antioksidativno vlogo (Igor Fabjan 19.09.2018).

Apiterapija

Apiterapija je veda, s pomočjo katere preprečujemo nastanek bolezni ali rehabilitiramo človeka s pomočjo čebeljih pridelkov, ki so: med, cvetni prah, propolis, čebelji vosek, matični mleček, čebelji strup, apilarnil in čebele. Namen apiterapije je krepiti imunski sistem in na ta način ohranjati zdravje. Na naši kmetiji smo se izobrazili na področju apiterapije, predvsem na področju cvetnega prahu, medu in aeorosola (panjski zrak). Planirana je izgradnja apiterapevtskega čebelnjaka, kjer boste lahko v sproščujočem ambientu ob razgledu po Goriških Brdih do morja, ali ob branju knjige, vdihovali te aerosole in poslušali šumenje čebel. Na voljo smo vam za vprašanja o uporabi cvetnega prahu kot tudi ostalih čebeljih pridelkih.

Cvetni prah

Cvetni prah je uporaben kot prehransko dopolnilo saj vsebuje veliko pozitivnih snovi. Zrnca cvetnega prahu sestavljajo beljakovine, za človeka pomembne aminokisline, minerali, veliko vitaminov (B, C, D, E), kakovostne maščobe, sladkorji, hormoni (npr. rastni hormon) in druge snovi.

Cvetni prah uživamo najpogosteje tako, da ga namočimo v mleko, jogurt, čaj, vodo. Mešamo ga lahko tudi z medom in drugimi čebeljimi pripravki.
Cvetni prah se priporoča predvsem pri starostno oslabelih, slabem razvoju otrok, slabokrvnosti in pri spodbujanju telesne odpornosti, pri okrevanju po različnih operacijah in bolnikom z rakom. Z njim lahko lajšamo težave s prostato, prebavne motnje in psihične težave. Med drugim preprečuje tudi delovanje škodljivih prostih radikalov in s tem razvoj bolezni.
Uporaben je tudi za dvig odpornosti proti senenem nahodu z uživanjem preko zime, ko cvetnega prahu v zraku ni in s tem telo navajamo nanj iz notranjosti. Za to se uporablja osmukanec.

Izkopanec je višje kakovosti saj mu čebele dodajo encime in nekaj medu ter položijo v satovje, kjer fermentira. Ta oblika cvetnega prahu je človeku prijaznejša saj fermentacija naredi cvetni prah lažje prebavljiv. Ima tudi večjo hranilno vrednost ter je kakovostnejši od osmukanca in se ga uživa v manjših količinah.

Ob alergiji na cvetni prah se uporaba odsvetuje. Za preizkus alergije uporabite 1-3 zrnca cvetnega prahu in ga razstopite pod jezikom. V primeru reakcije, prenehajte z uporabo.
Simptomi: srbeče grlo, izcedek iz nosu, glavobol, potenje, dražeče oči, oteženo dihanje, povzroča težave v želodcu in prebavili

Izkopanec (Čebelji kruh – Perga)

Cvetni prah Izkopanec, imenovan tudi čebelji kruh ali perga, je cvetni prah, katerega čebelam pustimo vnos v panj in samo skladiščenje v satovju. Tu cvetni prah fermentira saj mu čebele dodajo kvasovke, glive in bakterije in na koncu tudi nekaj medu za konzervacijo. Fermentacija pomaga pri lažji absorpciji snovi v našem telesu.

Prednosti izkopanca poleg lažje prebavljivosti so tudi večje encimske lastnosti, protimikrobno delovanje, ter prijeten, meden okus.

Vsebuje več amino kislin, vitamina K, ter folne kisline v primerjavi z navadnim cvetnih prahom. Izkopanec se priporoča vsem za dodaten vnos beljakovin, mineralov in vitaminov v prehrano. Pomaga in deluje podporno za prebavni trakt, izboljšuje psihofizične lastnosti, spodbuja delovanje možganov kot tudi izboljšuje imunski sistem ter pomaga pri izločanju toksinov. V pomoč je tudi pri stresnih trenutkih, saj povečuje odpornost na stres in izboljšuje razpoloženje.

Priporočljivi dnevni vnosi so:

Do 2 g za odraslo osebo
Do 1 g za otroke
Do 5 g za osebe deležne težjih naporov (npr. športniki)

Najbolje je, da oseba razdeli dnevne vnose na 3 dele, ki se vzamejo pred obrokom. Izkopanec zadržite nekaj časa v ustih, da se raztopi in čombolj absorbira preko limfnega sistema pod jezikom.

Ćebelji ali panjski zrak (aerosol)

Čebele v panju skladiščijo vse njihove pridelke in v času višjih temperatur samo bivališče konstantno ventilirajo. Ob ventilaciji se v zrak sproščajo vsi njihovi takrat v panju zbrani pridelki in takšen zrak imenujemo panjski ali čebelji zrak oz. aerosol.

Aerosol je sestavljen iz čebeljih pridelkov, flavonoidov, eteričnih olj in drugih zdravilnih snovi. Te aerosole v zrak z ventilacijo sprožajo čebele in s pomočjo zasnove AŽ panjev, se le te lahko preusmeri v notranjost čebelnjaka, kjer v prijetnem ambientu in varni pred čebeljimi piki ta zrak vdihavamo.

Vdihovanje čebeljega zraka je najbolj priporočljivo v času paš, saj takrat čebele med ventilirajo in s tem še dodatno sproščajo v okolico arome. Takšen zrak ima največji učinek in se predlaga, da se osebe poslužujejo večkratnega obiska apiterapevtskega čebelnjaka vsaj za 1h seanso.

Potrjeno je, da to blagodejno vpliva na psihofizično počutje osebe, kot tudi blagodejno vpliva na lajšanje težav za bronhialne in astmatične težave. Zelo dobrodošlo je tudi za osebe, ki so nemirne, v stresu, saj poleg aerosolov tudi sam šum čebel pomaga pri sprostitvi in pomiritvi ter izboljšuje imunski sistem oz. splošno počutje.

Terapijo z aerosoli se priporoča 2-3x tedensko, po 1h v obdobju April-September. Takrat je v panju prisotno največ čebel in zdravju koristnih sestavin, ki jih uspejo čebele ventilirati v panju.

Med v satju

Med v satju je med, ki ga čebele hranijo v svojem panju in se ga brez točenja shrani in kot takega tudi uživa. Med že sam po sebi ima antibakterijske, antimikrobno, antikariesno ter protivnetno učinkovanje in je zato skupaj z voskom super kombinacija za žvečenje. Z žvečenjem lahko pomagamo dlesnim in posledično zobem. Ko se ves med stopi pa začne vosek razpadati in takrat se pogoltne vosek, ki ga človeško telo ni zmožno prebaviti ter ga izloči. Tekom potovanja skozi prebavni sistem, nase veže telesu škodljive snovi, ki se nato skupaj z voskom izločijo iz telesa.

Priporočljivo je jemanje zjutraj, za zajtrk. Med vsebuje sladkorje-ogljikovi hidrati, ki nam dajo energijo za čez dan.